1. MOJSTRANA

Mojstrana (F/08, 2851), v Mojstrani (650 m), mojstranski, Mojstrančani (1297 preb.). Gručasto naselje z zaselki Šrajem, Rosom in Peričnikom leži v Zgornjesavski dolini, na prodnem vršaju ob sotočju reke Save Dolinke in potoka Bistrice. Ob slednjem se proti jugozahodu odpira ledeniška dolina Vrata. Naselje leži pod cesto Jesenice-Kranjska Gora, od katere proti jugu vodi čez Kosmačev preval (847 m) med planoto Mežaklo (Jerebikovec, 1593 m) in triglavskim pogorjem cesta v dolino zgornje Radovne, od tam pa v ledeniški dolini Krmo in Kot. Razvoj vasi je povezan s fužinarstvom in nahajališči železove rude v bližini, pa tudi s cementarno, ki je propadla po 1. svetovni vojni. Danes se prebivalci ukvarjajo z živinorejo, povezano s poletnim planinskim pašništvom, s turizmom (tu je osrednje izhodišče za vzpone v Julijce in Karavanke, v bližini pa smučišče z vlečnico) in z delom v domači kovinski, lesni in tekstilni industriji ter na Jesenicah. V bližini je manjša hidroelektrarna. Ogleda vredne zanimivosti so cerkev sv. Klemena iz 17. stoletja, Triglavska muzejska zbirka, orjaški vaški oreh z obsegom 470 cm, park Triglavski gaj, visoka slapova Spodnji in Zgornji Peričnik v dolini Vrat, ostanki akvadukta za nekdanjo cementarno, Aljažev dom (1015 m) in spomenik padlim partizanom gornikom v dolini Vrat, pa seveda severna stena Triglava, najvišjega slovenskega vrha (2864 m), ledenik Zeleni sneg in ob njem Triglavsko brezno (Slika 1).

 V Mojstrani je tudi Slovenski planinski muzej, ki je namenjen sistematični obdelavi in proučevanju kulturne dediščine slovenskega gorništva in planinstva in ima sedež v Mojstrani. Odprt je bil 7. avgusta 2010, natanko 115 let po odprtju Aljaževega stolpa na vrhu Triglava.

Poslanstvo Slovenskega planinskega muzeja je prikazati zgodovino delovanja Slovencev v domačih in tujih gorah ter prikazati lepote in vrednot gorskega sveta ter trajno ohranjati pomen planinske tradicije slovenskega naroda (Slika 2).

Iz Moistrane so nekateri znani slovenski športniki. V njej se je rodil in živel smučarski skakalec Janez Polda (1924-1964), smučarja Jure Kosir (1972) in Alenka Dovžan (1976).

Vir: Adamič, Oražen, M. 1995. Krajevni leksikon Slovenije. Ljubljana: DZS.

2. JESENICE

1. Kje ležijo Jesenice?
Razpotegnjeno mestno naselje na začetku ozke Zgornjesavske doline leži na obeh straneh reke Save Dolinke, med strmim severnim robom planote Mežakle (Planski vrh, 1299 m) in nekoliko manj strmimi južnimi pobočji zahodnih Karavank (Jelenkamen, 1096 m).

 2. Katere vasi združujejo Jesenice?
Združuje več še konec 19. stoletja samostojnih vasi, ležečih na sončnih gruščnatih pobočjih ob vodnatih karavanških potokih Jesenici, Ukovi, Javorniku in Eli (Plavž, Murova (Slika 1), Javornik, Koroška Bela), in vasi na desnem bregu Save pod Mežaklo (Kurja vas, Sava, Podmežakla). Vasi so se začele združevati že pred 1. svetovno vojno, zraščale pa so se tudi po letu 1945.

 3. Kje je jedro današnjih Jesenic?
Jedro današnjega mesta je stisnjeno pod 1025 m soko Mirco (najstarejši del Murova) in Jelenov kamen.

 4. Ali je bilo dno tektonsko zasnovane in ledeniško preoblikovane doline sprva mokrotno in nenaseljeno?
Dno tektonsko zasnovane in ledeniško preoblikovne doline je bilo sprva mokrotno in nenaseljeno.

5. Katera področja na Jesenicah so bila privlačnejša za poselitev?
Za poselitev privlačnejša so bila prisojna pobočja Karavank (Slika 2).

 6. Kaj se je razmahnilo na prisojnih pobočjih Karavank v srednjem veku?
V srednjem veku se je tam zaradi rudnih nahajališč (Savske jame), možnosti pridobivanja lesnega oglja in razpoložljive vodne sile razmahnilo fužinarstvo. Leta 1381 se omenja fužinarski red, začetki železarstva pa segajo že v antiko.

 7. Kdaj je postala pomembnejša dolina Jesenic? Kaj je tu zraslo? Katere rodbine so bile
pomebne za železarstvo?
V 16. stoletju je postala pomembnejša dolina. Ob Savi Dolinki je zraslo več plavžev. Železarstvo je povezano predvsem z rodbinami Bucelleni, Garconi, Ruard in Zois.

 8. Kdo je postal lastnik fužin okoli leta 1870?
Okoli let 1870 so fužine postale last Kranjske industrijske družbe.

 9. Kaj je bilo bistveno za nadaljni razvoj železarstva?
Za nadaljnji razvoj železarstva je bil bistven vedno večji prometni pomen Jesenic. Skozi Zgornjesavske dolino je leta 1870 proti Trbižu stekla gorenjska že leznica, leta 1906 pa je bila zgrajena še turska proga, speljana skozi karavanški predor. Omogočili ste preprostejšo oskrbo Jesenic s trboveljskim premogom in železovo rudo, uvoženo prek tržaškega pristanišča.

 9. Kaj so storili na Jesenicah konec 19. stoletja, ko so fužine povsod drugod v Julijskih
 Alpah zaradi konkurence propadle?
Konec prejšnjega stoletja, ko so fužine povsod drugod v Julijskih Alpah zaradi konkurence železarske industrije propadle, so na Jesenicah prevzeli njihove naprave in pritegnili odvečno delovno silo.

 10. Kaj se je na Jesenicah okrepilo hkrati z industrializacijo?
Hkrati z industrializacijo se je zlasti pred 2. svetovno vojno v mestu zelo okrepilo delavsko gibanje. Razvilo se je največje slovensko železarsko središče, ki je zagotavljalo delovna mesta tudi širši okolici: Zgornjesavski dolini, Radovljiški kotlini, Blejskemu kotu, kroparskemu območju in Bohinju ter privabilo številne delavce tako rekoč iz vseh delov nekdanje Jugoslavije.

 11. Kaj si je prizadevala železarna vseskozi?
Železarna si je vseskozi prizadevala slediti razvojnim tokovom. Leta 1872 je bil prav tu prvič na svetu proizveden feromangan. Siemens-Martinova peč je že konec 19. stoletja omogočila pridobivanje kakovostnega jekla. Leta 1968 so ga v sedmih takih pečeh proizvedli 340.000 ton, po zgraditvi še dveh elektropeči pa leta 1974 že 500.000 ton. Vrhunec razvoja je pomenila postavitev elektrojeklarne leta 1987, kar je železarni kljub močni konkurenci omogočilo prodor na svetovni trg (Slika 3).

12. Iz katerih obratov je sestavljena jeseniška železarna?

Železarno so poleg obratov za pridobivanje surovega železa (dva plavža sta iz obdobja med svetovnima vojnama) in jekla sestavljali še obrati za izdelavo končnih izdelkov: valjarna žice, profilov in debele pločevine, žičarna, cevarna in žebljarna, tovarna oplaščenih elektrod za varjenje, šamotarna, obrat za proizvodnje hladno oblikovanih profilov in hladna valjarna.

13. V kaj se usmerja jeseniška železarna po vključitvi v koncernu Slovenskih železarn?

Po vključitvi v koncern Slovenskih železarn se Železarna Jesenice vse bolj usmerja v proizvodnje hladno valjanih trakov (ploščati profili), proizvodnjo vlečenega jekla in dodaj nego materiala za verenje.

14. V čem se kaže preobrazba jeseniške železarne in kako se speminja število zaposlenih?

Preobrazba se kaže v proizvodnem procesu, številu zaposlenih in reorganizaciji dela. Zaradi gospodarske krize in racionalizacije proizvodnje se je število zaposlenih s 7000v sedemdesetih letih zmanjšalo na 4000 na začetku devetdesetih let. Po končani sanaciji naj bi bilo v železarstvu zaposlenih le še 3000 ljudi. Številni spremljajoč obrati, predvsem tisti, ki se ukvarjajo s terciarnimi dejavnostmi, se osamosvajajo.

15. Kako skrbijo za okolje v jeseniški železarni po letu 1962?

Železarji so po letu 1962 nenehno dograjevali čistilne naprave za dimne pline in odplake, bistvena pa je bila postavitev nove elektrojeklarne leta 1987. Zaradi nje so lahko opustil proizvodnjo v največjih onesnaževalcih, plavžih in Siemens–Martinovih pečeh.

16. Kje so zaposleni Jeseničani?

Jeseničani in okoličani so zaposleni v črni metalorgiji in kovinsko predelovalni industriji (Kovinar) (Slika 4). Jeseničanom delo nudi tudi gradbeništvo in terciarne dejavnosti (železnica, carinarnica, inšpekcijske in špedicijske službe).

17. Ali so Jesenice tudi pomembno prometno križišča in obmejna postaja?

Jesenice so namreč tudi pomembno prometno križišče in obmejna postaja.

18. Kateri dve železnici se stikata na Jesenicah?

Tu se stikata gorenjska železnica (odsek Hrušica-Rateče je bil leta 1966 opuščen) in proga, ki prek Blejskega kota, Bohinja in Nove Gorice povezuje Gorenjsko s Primorsko (Koprom).

19. Kaj omogoča najkrajšo in najlažjo povezavo osrednjega dela Slovenije z Avstrijo oziroma najnižji prehod med Jadranskim morjem in srednjo ter zahodno Evropo?

V bližini sta cestni in železniški karavanški predor, ki sta najkrajša in najlažja povezava osrednjega dela Slovenije z Avstrijo, predvsem pa najnižja prehoda med Jadranskim morjem ter srednjo in zahodno Evropo.

20. Katere ceste gredo skozi Jesenice oziroma v njeni bližini?

Skozi mesto teče glavna gorenjska cesta proti Ratečam in naprej v Italijo ter proti Korenskemu sedlu in naprej v Avstrijo, tu pa se odcepi tudi cesta čez vzhodni del Mežakle, čez preval Poljane, ki vodi proti Blejskemu kotu. V novejšem času pa je bila zgrajena tudi avtocesta: Vrba-Karavanški predor (Hrušica).

21. Ali je mesto Jesenice, ker je močno industrijsko središče, tudi velik porabnik energije?

Ker je mesto močno industrijsko središče, je tudi velik porabnik energije, zato je v bližini zraslo več manjših hidroelektrarn: Moste z večjim zajezitvenim jezerom na Savi Dolinki, Radovna, Vintgar, Zasip, Završnica in Javorniški potok.

22. Kako je z obrtjo na Jesenicah in s trgovsko dejavnostjo?

Na Jesenicah je dobro razvita obrt, razvejena pa je tudi trgovska mreža (Merkur, Mercator, Spar, Deichmann, Štof d.o.o., …).

23. Kaj ponujajo Jesenice na področju izobraževanja, zdravstva, kulture, športa?

Mesto je pomembno gorenjsko izobraževalno, zdravstveno, kulturno in športno središče z gimnazijo, srednjo tehniško in zdravstveno šolo, glavno gorenjsko bolnišnico Na plavžu, Gledališčem Toneta Cufarja, likovnim salonom Dolikom, ledeno dvorano, Športnim društvom Jesenice s hokejskim klubom, smučarskim središčem z žičnico na Španovem vrhu (1334 m) in močnim planinskim društvom.

24. Kam v hribe se lahko odpravimo iz Jesenic?

Jesenice so tudi izhodišče za planinske izlete v Karavanke, na Golico, Struško, Belščico in Stol, ter v Triglavski narodni park.

25. Katere so glavne mestne zanimivosti?

Glavne mestne zanimivosti so ostanki ljudskega stavbarstva na Murovi, prenovljena Kosova graščina z začetka 16. stoletja z galerijo in muzejsko zbirko iz novejše zgodovine, Tehniški muzej Železarne Jesenice v Bucellenijevi graščini, cerkev Marijinega vnebovzetja z začetka 17. stoletja, ki je zdaj muzej, župnijska cerkev sv. Ingenuina in Albuina na Koroški Beli iz 18. stoletja in župnijska cerkev sv. Lenarta iz 16. stoletja.

26. Kater so znani pisatelji in športniki iz Jesenic?

Na Jesenicah sta se rodila in delovala alpinist Joža Čop (1893-1975) in pisatelj Tone Čufar (1905-(1932-1992), pisatelj Cvetko Zagorski (1916–2006), pisatelj Pavle Zidar (1932–1992), pisatelj Miha Mazzini (1961), hokejist Albin Felc 1941), smučarski skakalec Franci Petek (1971) ter smučarja Jure Košir (1972) in Alenka Dovžan (1976).

Vir: Adamič, Oražen, M. 1995. Krajevni leksikon Slovenije. Ljubljana: DZS.